Nekako sem mnenja (opažam pač), da s(m)o slovenci nasploh zelo “premišljena” bitja - v smislu, da si nikakor ne upamo SKOČIT v vodo, ne da bi prej preverili njeno temperturo, globino, smer vetra, možnost, da te med samo izvedbo skoka poserje kakšen galeb (kar bi imelo seveda katastrofalne posledice) … pa še pol si ne upamo/upajo skočit!? Na kratko: NAVADNE PRPE S(M)O!!!
Včas je enostavno treba skočit not pa plavat. Pa kvečjemu pol razmišljat.

Če bi tko razmišljal že kot otroci ne bi nikol shodil - preveč bi se namreč bal padca. Sej res, da boli, ampak to pomen, da ŽIVIMO! Bolš kot skos razmišljat … da se na tebi začne nabirat prah in mah … in otopiš. Samo zato, ker te je strah premaknit se.

Treba je živet, tud če včas boli. Da ti na koncu kaj ostane … spomini in pa zadovoljstvo, da si živel.

Veliko ljudi nameni preveč časa razmišljanju o zadevah o katerih ni smisleno rezmišljat, včasih se je le treba prepustit dogodkom, občutjem, čustvom…Res je, da si lahko zarad tega velikokrat razočaran, vendar če ne tvegaš tudi nekegeda dne ne bo veliko “profitiral”….